Podelitev certifikatov Europass na podelitvi maturitetnih spričeval

Podelitev certifikatov Europass na podelitvi maturitetnih spričeval

Skupini dijakov, ki je bila v okviru programa Erasmus+ zadnja na praksi v tujini (marec 2020), smo na podelitvi spričeval poklicne mature na Srednji šoli za strojništvo v sredo, 7. julija 2021, podelili tudi certifikate Europass.

Zaradi pandemije COVID-19 smo 13. marca 2020 prakso dijakov v podjetju ZVVZ Group a.s. na Češkem morali prekiniti. Upali smo na boljše čase, ampak razmere tudi v šolskem letu 2020/2021 niso dopuščale, da bi se dijaki lahko vrnili in zaključili praktično izobraževanje in usposabljanje v podjetju. Upali smo vse do meseca maja 2021.

Vzdušje si lahko ogledate v fotogaleriji. (En dijak sicer manjka, ker je že odšel na počitnice.)

Erasmus+: izmenjava belgijskih dijakov pri nas

Erasmus+: izmenjava belgijskih dijakov pri nas

V okviru programa Erasmus+ so pri nas na praksi štirje dijaki iz Belgije in njihova mentorica/mentor. Dva dijaka delata v podjetju Alples v Železnikih in dva v podjetju Pohištvo Potočnik na Trati. Vsi delajo na obdelavi stavbnega pohištva in notranje opreme.

Čez vikende so si ogledali nekaj znamenitosti Slovenije, poskusili pa so tudi z bordanjem na Krvavcu. Pri nas bodo do 5. aprila, ko jih boste imeli možnost spoznati na končni predstavitvi njihove mobilnosti in ogledu našega šolskega centra.

   

Erasmus+ IP&IE na Slovaškem v oktobru 2018

Erasmus+ IP&IE na Slovaškem v oktobru 2018

V tednu od 6. 10. do 14. 10. 2018 smo bili s šestimi dijaki iz 3. AS in 3. CS na mednarodnem projektu Erasmus+ IP&IE. Tokrat se je dogajal na Slovaškem, natančneje v zgodovinskem mestu Spišska Nova Ves.
Tema tri-letnega projekta so sodobne 3D tehnologije, 3D skeniranje in 3D printanje. Tokrat smo izdelovali planetno gonilo, ki poganja »pahljačo grbov« vseh držav udeleženk: Slovaške, Češke, Poljske, Nemčije, Hrvaške in Slovenije.
Poleg resnega in zavzetega dela na različnih nalogah, je bilo tudi obilo zanimivosti in zabave ob spoznavanju različnih kultur, tradicij, narave in športa. Ogledali smo si še: naravni park Slovaški raj, Spišski grad, Aqua City in Visoke Tatre.

Čeprav je bilo potovanje s Flixbusom kar dolgotrajno in naporno (ob povratku celo 30 ur), je bil teden nepozaben, zabaven in navezali smo številna prijateljstva. Postali smo pravi »Dream team of Europa«.

Zapisal: Iztok Jože Basaj

Izmenjava v Nemčiji, februar 2016

Izmenjava v Nemčiji, februar 2016

Tudi to leto je šolski center v Nemčijo na praktično usposabljanje v tujini poslal dva dijaka. To leto sva bila to Aljoša Starman in Stefan Vranješ. Da greva, sva se odločila dokaj hitro, saj je to ogromna priložnost za spoznavanje novih kultur, ljudi in načinov dela. Tako sva se drugi teden v januarju odpravila na pot. Najprej smo leteli z letalom do Frankfurta, nato pa smo se še nekaj ur vozili z vlakom. Ko smo prispeli, sva se namestila v penzionu. Soba je bila veliko večja, kot sva pričakovala, imela sva namreč spalnico, dnevno sobo, predsobo in kopalnico, v kateri je bila tudi savna. Na kratko: stanovanje je bilo super! Ko sva razpakirala, naju je pobral profesor ter nama razkazal mesto in vse mogoče bližnjice. Zapomnila sva si pot, po kateri sva naslednje 3 tedne pridno hodila na delo.

Delala sva v podjetju Schliess und Sicherungssysteme gmbh. Podjetje se ukvarja z izdelavo vrat za vlake, zunanja in tudi notranja vrata. Izvažajo v večino večjih držav kot so na primer Rusija, Španija, Francija… Delala sva kot operaterja na CNC strojih, kjer sva izdelovala kose za notranje mehanizme zunanjih vrat. Prva stvar, ki sva jo opazila v podjetju, je bil odnos nadrejenih do delavcev. Vsako jutro, ko je delovodja prispel na delovno mesto, je šel do prav vsakega delavca, ga osebno pozdravil in mu stisnil roko. Druga stvar pa je malica. V Nemčiji delavcem namreč ne pripada samo malica, ampak tudi zajtrk. Ko ob šestih pridejo na delovno mesto, delajo 3 ure do zajtrka, ki traja 15 min, po zajtrku delajo še 3 ure, zatem pa imajo 30 minutno malico.

Po treh tednih dela v podjetju S&S gmbh sva se za 1 teden premaknila v CNC izobraževalni center. Naučila sva se zelo veliko iz področja programiranega rezkanja v programu Heidenheim, ki ga uporabljajo nemška podjetja. Delo v centru je bilo zelo zanimivo in razgibano, naloge so bile nekoliko drugačne, kot jih imamo pri nas. Ker pa so nama naši profesorji osnove dobro vcepili v glavo, nisva imela nobenih težav.

Dan pred odhodom sva odšla pogledat še njihovo šolo, sodelovala pa sva tudi pri pouku. Ugotovila sva, da imajo sistem šolanja drugačen kot pri nas, prav tako sistem ocenjevanja. Pri njih je najboljša ocena 1 najslabša pa 6. Za lažjo predstavo naj omeniva še, kako veliki so njihovi centri: njihov šolski center izobražuje za več kot 60 poklicev.

Zadnji dan sva imela predstavitev, v kateri sva predstavila sebe, Slovenijo, Škofjo Loko in najino bivanje v Nemčiji. Dan za tem pa smo zgodaj zjutraj odšli na vlak in se odpeljali nazaj v Frankfurt. Istega dne pa sva se proti večeru ponovno znašla v prelepi domači Sloveniji.

Aljoša Starman in Stefan Vranješ

Dostopnost